četrtek, 21. januar 2016

Ko gre 7 avtov, 23 Slovencev in en pes keškat v Novigrad


V nedeljo, 17. 1. 2016 se nas je nabralo 23 ljudi in en pes. Koliko je to ekip, lahko sešteje vsak zase v sledečem članku, ali pa pregleda slikice. :-D

Skratka nedelja se je pri meni začela zelo katastrofalno. Pripravljal sem se, da me pobere Picassoman, in v svoj Morigenos nahrbtnik, ki sem ga dobil dva dni prej, sem spakiral malico, pijačo in liter limoninega likerja, narejenega v nedeljo. Pa si oprtam nahrbtnik na ramo in… se mi naramnica odpne, nahrbtnik pade na tla in seveda, limonin liker se razbije. Sladka, alkoholizirana tekočina se razlije po nahrbtniku in seveda po tleh, in kot nalašč takrat dobim klic od Picassomana: »Ej, midva sva sedaj prišla dol iz obvoznice. Sva pri tebi čez 5 minut.« In kaj naj človek naredi v tem primeru? Hja, nič, nahrbtnik sem vrgel pod tuš, plastenke s pijačo in sendviče spral s toplo vodo, jih na hitro zbrisal in vrgel v drug nahrbtnik, tla na hitro zbrisal z mokro cunjo, vzel stvari in šel ven. Pa se Picassoman pripelje skupaj z vohljačico, me pobereta, skupaj poberemo še ancko, pa se odpravimo na počivališče Lom.

In kam smo sploh šli? Na morje, seveda. Bolj natančno: v tujino na morje. Še bolj natančno: v Novigrad.

In kaj smo tam iskali: tigi67 in njegova boljša polovica sta nas povabila na prijetno druženje v Novigrad in nam ponudila možnost vpisa v zaklad T5. Le kdo bi temu rekel ne? In tako se nas je nabral cel mali bataljon.

Cuden_family je ukazal, da se moramo ob 8:30 vsi nabrat na Lomu, ker če ne nas pustijo zadaj – z izjemo njega, saj če on zamudi, moramo ostali čakat. Diktatura pač. Ampak ni bilo panike, ker smo bili vsi točni. Pa se odpeljemo in po kaki uri in še malo vožnje se srečamo pred prvim zakladom: The wall of Novigrad. Tigi67 in moška polovica ekipe Ridler & Cmokica sta se odločila, da se bosta spustila po vrvi, vohljačica, Picassoman in moja malenkost smo šli zraven za slikanje iz vrha in za tehnično pomoč, ostali so pa rajši ostali spodaj, da se kamnolom ne bi zaradi teže (karakterjev) sesul. Spust in osvajanje zaklada niso potekali brez težav. Ridlerju je malo ponagajala oprema in je poskrbel za pospešen utrip tistih, ki so gledali od spodaj. Sam nisem nič videl, ker sem moral držat eno vrv in se nisem mogel nagibat čez prepad. Druga težava pa je bila, da je tigiju67 iz stene padel svinčnik. Pa ni bilo druge: treba se je bilo spustit dol, pobrat svinčnik, iti še enkrat gor na kamnolom in se še enkrat spustit do zaklada.


Po tem ulovu smo se počasi premikali od zaklada do zaklada. Enooki Zabar.ljubljanski (en dan pred našim izletom je imel »nesrečo« na geocachingu in je imel povito oko) nam je bil vodič, in počasi smo šli od zaklada do zaklada. Velika atrakcija je bila psička od ekipe tomsetki, saj so najmlajši se skoraj grebli, kdo jo bo sprehajal. No, kakor je bilo videt, je ona bolj sprehajala njih, in prav nasmejali smo se, ko smo se po nenajdenem zakladu Kralj – King vrnili do avtov in je boljša polovica ekipe tomsetki rekla: »A lahko sedaj prosim dobim svojega psa nazaj?«

Ko smo šli do zaklada Sv.Juraj ruins, je bilo videt prednost najmlajših, saj smo se starejši malce zapletali v veje in trnje, Žan_005, Luka_007, vohljačica in nikg006 pa so šli dokaj na lahka mimo in do zaklada.


Žal ni bilo vse uspešno. Domov smo odšli že po temi in na žalost so bili tudi 4-je DNFji. Ampak nam vseeno ni zbilo morale, saj najdenih je bilo 19 zakladov. Izlet smo si vzeli lepo, mirno, družinsko in zabavno in nedelja je vse prehitro minila.
Ko je bil čas za vrnitev, so se eni odločili, da gredo domov, drugi pa smo še rekli, da gremo v Sloveniji nekaj pojest. Ker nas je bilo seveda res veliko število, so bili kikker222, Ljubljanski pirati in zakri za posebno mizo, ampak to nas ni ustavilo, da se ne bi povprek pogovarjali, smejali, pribijali modre misli in reševali geocacherski svet.


Krasna družba, kičasto lepo vreme in morje so naredili nedeljo res nedeljsko lepo, tako da gre velika zahvala ekipi Tigi67 za vabilo, Cuden_family za vso organizacijo in diktaturo, Zabarju.ljubljanskem za vodenje, kuharicam za vse dobrote, ki so jih pripravile, šoferjem za varno vožnjo in celotni ekipi za smeh, hec, skupni lov in vse lepe trenutke. In bili smo soglasni: to bo treba še ponovit.

No, ste ugotovili koliko ekip nas je bilo?



Besedilo: dmrvos Fotografije: Uroš Čuden in kikker222

0 komentarji:

Objavite komentar