nedelja, 18. oktober 2015

Od keška do keška: Potepanje po Avstriji

Letošnji jesenski del dopusta sva nameravala preživeti v madžarskem glavnem mestu, Budimpešti. Žal so nama načrte preprečili migranti iz bližnjega vzhoda, ki so masovno divjali tam naokoli. Plan sva zato spremenila in se raje odpravila k našim severnim sosedom, čez koroško v smer proti Salzburgu in naprej proti tirolski, vmes pa sva na kratko skočila še k Nemcem, na bavarsko. Vodilo tokratnega potepanja obiska sicer niso bili geo-zakladi, temveč sva si hotela ogledati nekaj nama zanimivih turističnih znamenitosti. Seveda pa brez keškanja tudi tokrat ni šlo...

Na približno 1200 km dolgo pot sva se z avtomobilom odpravila iz Ljubljane. Tja grede sva se ustavila pri nekaj zakladih na avtocestnih počivališčih, ki so se ponovno izkazali kot stikanje na mestih z obilico vonjav po človeških izločkih. Glavni cilj prvega dneva potovanja je bila dolina reke Malte, ogled slapov, najvišjega avstrijskega jezu ter akumulacijskega jezera pod Kolnbreinom. Seveda sva ob tem poiskala še tamkajšnji tradicionalni in rešila še zemeljski zaklad. Ob poti nazaj sva se ustavila še pri slapu Melnik, kjer se prav na zanimiveh mestu, skoraj pod slapom tudi skriva škatlica...


Drugi dan na Salzburškem, je bila najprej na vrsti znamenita ledena jama - Eisriesenwelt - Giant Ice World, ki je bila s strani Groundspeaka že dvakrat razglašena za zaklad tedna (link1, link2). Popoldne sva zavila še proti dolini Hockhkonig in se ustavila pri nekaj zakladih Sloveniji najbližjega GeoToura - The Highking Code. Od 35-ih zakladov, ki jo sestavljajo, sva jih imela možnost poiskati samo 7, osredotočila sva se na tiste ki so bili bolj ali manj drive-in. Ostali zahtevajo nekaj hoje, ki pa nama jo je kljub napovedi lepega vremena, preprečil dež, oblaki ki so ga prinesli, pa so naju prikrajšali tudi za razglede, ki morajo biti tukaj v lepem vremenu prav veličastni...


Tretji dan potepanja sva jo mahnila na pot do nebes oz. po alpski cesti v visokih Tatrah, proti Grossglocknerju. Vreme se je sicer od prejšnjega dneva nekoliko popravilo, a je občasno močno pihalo, kar je občutek mraza na 2350m nadmorske višine, kamor pripelje cesta, le še povečevalo. Od končne postaje na koncu alpske ceste, sva jo mahnila proti 8.4 km dolgemu ledeniku Pasterze, katerega ime menda izvira iz slovenske besede "pastir". Žal ledenik počasi a vztrajno izginja, o čemer sva se lahko tudi sama prepričala ob reševanju zemeljskega zaklada. Umazano rjavo-siva barva površja, ki je vidna na fotografijah daje zelo varljiv občutek - ko prideš bližje hitro vidiš, da je to zgolj kamenje in drobci peska, ki so ga na ledenik nanosili vremenski pojavi, pod njimi pa se pokaže kristalno čist led...


Četrti dan je bila na vrsti pot proti Nemčiji, na bavarsko, kjer se skriva Ludvikov grad Neuschwanstein, ki je navdihnil znamenitega Walta Disneya pri ustvarjanju svojih pravljičnih kreacij. Najbrž se tudi zato tam kar tare ameriških (pa tudi drugih) turistov... Nazaj grede sva se ustavila še pri najdaljšem "tibetanskem" visečem mostu za pešce na svetu - Highline 179. 406m dolg most, ki se razteza čez dolino po kateri teče železniška proga in avtocesta 179 (po njej je most dobil svoje ime), na najvišji točki doseže višino skoraj 115m nad tlemi, kar ga za nas naredi še bolj zanimivega je pa to, da je približno na sredini postavljen tudi kešek. Gre sicer za klasičen mikro/nano vsebnik, ki sam po sebi sicer ni noben presežek, a prav zaradi izkušnje iskanja z magnetom pritrjene škatlice, 115 metrov nad tlemi, je to vseeno eden bolj "kulskih" keškov, ki sva jih kdajkoli našla...


Zadnji dan najinega kratkega potepanja sva se na poti proti domu še na hitro ustavila v Kitzbuhlu, kjer sva si ogledala mesto in slavno smučišče, pofotkala žičniško kabino, na kateri si je svoje mesto z zmago na tekmi zagotovil naš smučarski as Bojan Križaj, nato pa nadaljevala pot v domači kraj.


Avstrija, kmalu nasvidenje! :)

Avtorja prispevka: Ridler & Cmokica

0 komentarji:

Objavite komentar