ponedeljek, 30. marec 2015

»Srečanje za izbrance« - Obnovimo slovenske gozdove


Na prvi pomladni dan se nas je peščica geocacherjev, pridružilo tabornikom Roda Enajsta šola Vrhnika in ostalim prostovoljcem pri obnovi slovenskih gozdov na eni izmed lokacij, kjer je potekala sadnja dreves, in sicer v Selcah pri Postojni. Imeli smo celo mednarodno udeležbo, saj je prišla tudi geocacherska ekipa iz Avstrije, pridružil pa se nam je tudi popotnik iz Nemčije.

Najprej smo se dobili pri igrišču v Selcah, nato pa smo se odpeljali še približno dva kilometra naprej, kjer so bile vidne grozne posledice žledoloma. Prizor je bil bolj podoben vojnim prizorom iz kakega filma, saj ponekod od gozda ni ostalo praktično nič.


Na zbirnem mestu so nas pričakali gozdarji, ki so se nam že vnaprej zahvalili za našo udeležbo, nam »podali« nekaj osupljivih številk škode, ki je nastala ob lanskem žledolomu, ter nam pokazali kako pravilno posaditi mlade bukve. Od tu naprej pa je sledilo trdo delo. Kopanje lukenj je bilo nekje lažje, drugje težje (zaradi obilice kamenja), ampak na koncu smo izpolnili cilj, tako da smo zasadili teren, za katerega smo bili »zadolženi«. Prav v veselje je bilo gledati, kako so se s kopanjem lukenj trudili tudi najmlajši, saj niso želeli nič zaostajati za nami starejšimi. Posebna pohvala gre tudi najmlajšemu članu geocacherske ekipe Kremenckovi, saj je kljub hoji z berglami (hoja je bila na nekaterih mestih že brez bergel skoraj nemogoča) vestno prinašal sadike mladih bukev.

Med kopanjem lukenj in sajenjem smo se veliko hecali in se zabavali, tako da je dopoldne hitro minilo. Poskrbljeno je bilo tudi za okrepčilo v obliki pijače in sendvičev, ki so jih pripravili postojnski taborniki. Skratka poskrbljeno je bilo za vse.

Naša dva MČ-ka že komaj čakata na naslednjo tako akcijo v upanju, da se jima bo takrat pridružilo več taborniških prijateljev s svojimi družinami, saj skupaj zmoremo več!


Na žalost se še premalo zavedamo pomena naših gozdov. Kaj pomeni gozd za naše življenje, je lepo napisano na eni izmed informativnih tabel na Eko poti v bližini hrvaškega Kastava, katero smo družinsko prehodili po akciji sadnje dreves. Na tem mestu si sposojamo njihov rek:

AKO ČOVJEK IZGUBI ŠUMU, IZGUBIT ĆE I SAM SEBE!
In še prevod: ČE ČLOVEK IZGUBI GOZD, BO IZGUBIL TUDI SAMEGA SEBE!



Na koncu pa ne morem brez graje na račun celotne slovenske geocaching scene. Vedno in povsod se tako rado ponavlja, kako geocacherji radi skrbimo za okolje in naravo. No, na tem srečanju se je pokazala naša »prava« skrb za okolje. Sajenja se je udeležilo celih 7 ekip (Tigi67, dmrvos, Kremenckovi, Petrsil in naša malenkost s podmladkom). Nekaj geocaching ekip se je tudi opravičilo, da ne morejo priti, čeravno so si tega želeli. Na tem mestu, gre še enkrat velik HVALA vsem omenjenim ekipam za udeležbo in pomoč.

Za nekatere pa velja, da je najlažje narediti srečanje z določenim D/T-jem, da se popolni matrika. Ko pa je potrebno poprijeti za delo, pa najbolje pove del komentarja enega izmed udeležencev:

…Od tega nas je bil zelo mali delček geocacherjev, kateri se bolj radi družijo ob pivu in čveku, ko pa je potrebno poprijeti za kramp in motiko pa si nas je resno malo vzelo čas za to dejanje…

Upam, da se ob naslednji priložnosti vidimo v večjem številu, saj bo po opravljenem delu čas tudi za čvek in pivo :)


Avtorji prispevka: Cuden_family Avtor fotografij: Uroš Čuden

0 komentarji:

Objavite komentar