petek, 21. marec 2014

Od keška do keška: Valencija



11. 9. - 17. 9. 2013

Ko se poletje in lepi sončnih dnevi pri nas že končujejo, se jih prileže še malo podaljšati. Zato sva se odločila za hiter skok nekam, kjer se topli dnevi še kar vrstijo. Kot destinacijo za nove pustolovščine sva izbrala Špansko Valencijo, ki je bila za oba še neznanka .

Kot se za prava geosledca spodobi, sva z iskanjem geo-zakladov pričela še preden naju je letalo pripeljalo na izbrano destinacijo. Pred poletom je bil tako obvezen skok do prvega zaklada na najinem, v naprej pripravljenem seznamu. TB hotel v Trstu GC226M1 naju je pričakal v zelo umazanem, neprijetnem okolju, tako sva na polet odbrzela v upanju, da naju Valencija pričakuje s prijetnejšimi zakladki.

Prvi geocache, ki sva ga našla, se imenuje Gargolas. Na mestu postavitve lahko pod seboj opazujete počivajočega velikana Gulliverja, mestna zgodba pa pravi, da pošasti (gargolas) na mostu preprečujejo, da bi velikan vstal in se obrnil proti ljudem...



Preostanek prvega dneva najinega potepanja sva nadaljevala v Mestu umetnosti in znanosti (La Ciudad de las Artes y las Ciencias), ki je prepoznavno po svojevrstni futuristični arhitekturi. Žal je bilo kar nekaj zakladov tam takrat onemogočenih.



Drugi dan sva se posvetila centu Valencije, kjer sva si ogledala stari del mesta in množico ostalih znamenitosti.



Tretji dan sva se se odpravila proti obalnemu delu mesta, nazaj grede pa sva se ustavila še v univerzitetnem središču.



Če potujete v te kraje, je obvezen obisk živalskega vrta – Bioparc Valencia, katerega posebnost je v tem, da so ograde, ki ločijo živali od obiskovalcev, projektirane tako, da so skoraj nevidne. Po najinem mnenju jim to je precej dobro uspelo, vi pa se lahko o tem prepričate sami.



Zadnji dan pred odhodom domov, sva raziskovala okoliško mestece Picanya, kjer pa nama iskanje nekako ni šlo od rok, saj sva našla zgolj 4 od 8-ih tam postavljenih zakladov. No, tudi nasplošno sva zaradi pomanjkanja namigov v angleščini (Google translate se je izkazal kot zelo slabo orodje za prevajanje namigov) in ponekod dokaj zgrešenih koordinat (Španci očitno niso tako zelo natančni, kot smo tega vajeni pri nas), imela kar nekaj težav pri iskanju. Sva pa v Valenciji postavila osebni mejnik in "proslavila" najino 500. najdbo, kar pa tudi nekaj šteje. :)

Pod črto:

Bilo je lepo in kot vsak lep dopust, je minilo prehitro. Valencija je čudovito mesto, kot nalašč za krajši dopust. Nenajdenih zakladkov je ostalo še veliko in morda naju pot še kdaj zanese v te kraje...

Besedilo in fotografije: Ridler & Cmokica

0 komentarji:

Objavite komentar