Dobrodošli na spletnih straneh
Geocaching kluba Geosledec
Kaj je geocaching? Več o klubu Postani član!
www.geosledec.si

Zadnji prispevki

ponedeljek, 10. oktober 2016

Čista obala 2016


Čista obala? Projekt, star že kar nekaj desetletij. Če se prav spomnim, je lani praznoval 30 let, v Sloveniji je pa letos potekal 7. leto. Torej pred 30.imi leti je nekdo imel idejo, da je sta obala in morje toliko umazana, da je treba stvar začet čistit in s tem tudi ozaveščat.

Že lani smo imeli ta event. In letos? Letos se je event ponovil, zopet v obliki CITO srečanja.

V soboto, 17.9.2016, se je med 15:30 in 16:00 nabralo 26 geocacherjev, ki so prišli na čiščenje naše obale. Na ta dan je namreč spet potekal po vsem svetu projekt čiščenja obale, in seveda bi bilo krivica, da se ga geocacherji ne bi udeležili. In tu se je tudi pokazalo, kako močni smo geocacherji. A vas zanima kako? Berite dalje.

Sodelovala so tudi ostala obalna društva. Ločeni smo bili po skupinah, in vsaka skupina je imela eno področje za očistit. Kolikor vem, je bilo v vsaki skupini okrog 10-15 udeležencev. In ko je bilo ostalih tako malo, da jih je bilo treba združevat, da se jih je nabralo za eno skupino, je bilo geocacherjev toliko, da smo naredili kar dve skupini, ter počistili obalo od Pirana preko Fiesedo Pacuga – cca 1300 m obale.


Ampak gremo od začetka:
Ko sem organiziral, sem si rekel, da če bom dobil 5 ljudi za čiščenje, jih bo veliko. No, 3 dni pred eventom mi je v logih in osebno potrdilo udeležbo 20 geocacherjev. Na dan eventa vas sem na koncu naštel z mano vred 26. Velika skupina, in tudi teritorij je bil velik za čiščenje. No, pa se počasi naberemo, in malo pred četrto uro smo se razdelili v dve skupini, vzeli rokavice, vrečke in šli vsak na svoj konec. Ena skupina je šla z mano, druga pa z žabarjem.ljubljanskim. Midva sva bila uradna zapisnikarja, saj to ni bila samo klasična čistilna akcija, temveč se je pridobivalo tudi podatke, katere smeti se nahajajo ob obali. Trije mušketirji, Sator#, branax666 in zajla, so se odpravili v vodo s snorklami, in zajla, ki je bil že lani v snorkel ekipi, je rekel, da so bili očitno lani pridni, ker je bilo v vodi manj smeti kot lansko leto.

Pa vendar se je videlo, da pa v splošnem na obali ni smeti kaj manj, ampak smo jih našli krepko več kot lani. In tudi dejstvo je, da smo potolkli tudi rekord med vsemi ostalimi po kilaži. Na koncu smo stehtali sledeče kilaže:
- embalaža (plastika+kovina) = 32,680 kg
- steklo = 3,750 kg
- mešano = 17,650 kg

Skupaj je bilo nabranih torej 54,080 kg smeti. Izstopali sta boja, ki je imela 14,495 kg, in paleta, ki je tehtala 10,745 kg.
Pa čeprav kakšni veliki odpadki izstopajo in dvignejo težo, je bilo udeležencem zelo jasno, da so tisti mali odpadki tudi velik strup za naravo in živali. Zato lahko recimo povemo tudi, da smo geocacherji pobrali 1180 cigaretnih ogorkov, ali pa 364 koščkov plastike. Si predstavljate, kako je z ribami, ki to zamenjajo za hrano? Zato smo pridno pobirali vse, kar ne spada v naravo, ne glede na velikost.

Glavni namen tega projekta in CITO eventa je bilo pa osveščanje. Geocacherji smo dokazali in pokazali ljudem, da nam ni vseeno. Mogoče se je kak zamislil, mogoče ne, ampak od par mimoidočih smo dobili par pohvalnih besed in zahval, tako da je bilo videt, da naš trud ni bil zaman.
Ko je bilo akcije konec in smo s ponosom stehtali vse, kar smo nabrali, smo se še okrepčali s sendviči in sladicami, vsak udeleženec je pa dobil še praktično darilo: vrečka in steklenica za večkratno uporabo, svinčnik in blok za pisanje.


Ker pa je bilo videt, da tisti, ki so prišli, niso prišli samo zaradi »eventa«, ampak jim je res mar za naravo, so imeli en kup vprašanj glede odpadkov, čistoče našega planeta, statistike itd. Kar sem znal odgovorit, sem odgovoril, za ostala vprašanja sem pa rekel, da se bom pozanimal pri svojih šefih. In res, organizator projekta iz IzVRS (Inštitut za Vode Republike Slovenije) mi je odgovoril na sledeča vprašanja, ki sem jih dobil na eventu:
  • Kaj se naredi z vsemi podatki, ki se jih dobi?
    Podatke pošljemo naprej Ocean Conservancy (organizatorju Internationalcoastalcleanupday-a), podatke pa tudi pregledamo tu na Inštitutu za vode in napišemo poročilo za udeležence in ostale. Prav zanimivo je primerjati rezultate od prejšnjih let.
  • Kakšno je stanje od začetka tega projekta pa do sedaj? A je več onesnaženja ali manj, in česa je več/manj?
    Od začetka projekta se vidi, da je odpadkov več. Kar je zanimivo je tudi to, da vsako leto naberemo več odpadkov. No, letos je v primerjavi z lanskimi količinami nekoliko manj (2014: 144,85 kg/86 prostovoljcev, 2015: 168,60kg/123 prostovoljcev in letos približno 115kg/113 prostovoljcev - približno, ker moram res vse natančno skupaj dat in preverit, če so številke OK).
  • Ali se te podatke kaj posreduje kakšnim firmam, zaradi katerih se onesnažuje?
    Poročilo pošljemo medijem, vključimo kot rezultate projekta DeFishGear in hkrati tudi Ministrstvu za okolje in prostor.
  • Kakšno je stanje v našem morju? A imamo oreng umazano morje?
    Umazanost je dokaj relativen izraz. V primerjavi z Indijo smo dokaj čisti, v primerjavi z drugimi Jadranskimi deželami pa smo kar umazani. Jadransko morje je zaprt sistem, tokovi prinesejo odpadke iz Hrvaške, Italije in Slovenije na našo obalo. Do nedavnega se je naša obala redno čistila v sklopu Službe za varovanje obalnega morja. Ker je prišlo do reorganizacije in rezanja finančnih sredstev je zaenkrat redno čiščenje še v dogovoru in čakanju na birokratske rešitve. Ponavadi slovenceljni mislimo, da je naša obala čista, ampak tako mnenje imamo samo dokler ne začnemo pobirati odpadke. Kot ste tudi sami videli je na slovenski obali ogromno zdrobljenih delcev plastike (ogromno število) in manj večjih odpadkov (ala vrečke, plastenke in podobno), ampak so še zmeraj velike številke.
  • A se da podatke kje videt na spletu? Če ja, kje?
    Podatke se bo lahko videlo ob zaključku projekta DeFishGear - tam bodo vsi podatki, link pošljemo ko bo spletna aplikacija zaključena....do konca septembra... Drugače pa so rezultati na strani ICC.
  • Ali je možno doseč prepoved kajenja na obalah in uvest kadilnice (ja, čiki so jim šli oreng na živce)?
    Težka bo, razen, če ima kdo privatni delček plaže in tam reče, da se na njegovem ne kadi. Bila je ena iniciativa, ko se zastonj delili portable (prenosne) pepelnike za na plažo. Nov problem je nastal, ko so potem ljudje puščali te prenosne pepelnike na plaži - iz morebitne rešitve so nastali nov problem. Zaenkrat je edina rešitev izobraževanje in ozaveščanje, saj so čiki še zmeraj najbolj pogost odpadek na SLO obali. Samo kot zanimivost, Štefan je letos nabral skoraj 3000 čikov. Natančne številke bodo znane tekom tedna.
  • Kako kaže s pitno vodo v Sloveniji? A jo bomo še dolgo časa imeli?
    Naša pitna voda je OK, vsaj zadošča zahtevam čistosti. Počasi bomo začeli kontrolirati pitno vodo tudi za mikroplastiko. To bi znalo biti še zanimivo, oz zastrašujoče.
  • Katera država je najbolj onesnažena oz. ima najbolj umazano morje?
    Natančno bomo vedeli ob koncu projekta, ko zmečemo vse podatke skupaj.
  • Kdo najbolj onesnažuje morje (verjetno je bil tule mišljen poklic)?
    ČLOVEK. :) Težko je natančno povedati kdo najbolj, lahko pa na grobo spremljamo vire. Recimo turizem (sončne kreme, čiki, plastenke, vrečke), ladijski promet (vrečke, čiki, palete, vezice, rokavice), ribištvo (mrežice za školjke, vrvi, ribiške mreže, stiropor, čiki), infrastruktura in kanalizacijski izpusti (robčki, palčke za ušesa, čiki). Torej kot vidiš, lahko čiki, vrečke in podobe reči pridejo iz različnih virov in je težko reči kdo je tisti. Vsekakor pa se lahko potrudimo, da sami zmanjšamo in o tem podučimo tudi druge....mislim, da se je marsikateri kadilec zamislil na čistilni akciji in jih od sedaj dalje meče v koše za smeti. :)

No, vsa stvar je šla v analizo in dobil sem tudi uradne rezultate od celega projekta Čista obala. In zelo jasno je, kdo je bil najbolj priden: na prvi strani piše, da smo pobrali največ smeti po teži. Na peti strani smo omenjeni tudi v zahvali, pa čeprav so naše ime narobe napisali (pri tako velikem projektu se pač zgodi) – ampak namen je bil pa drug in vsi to vemo.

Toliko zaenkrat. Hvala vsem za udeležbo, pomoč in podporo, pa ostanite mi taki, kot ste.

Avtor prispevka in fotografij: dmrvos
    ni komentarjev

ponedeljek, 28. marec 2016

Vabilo: pohod po stopinjah Valentina Staniča, 2.4.2016


Član našega kluba Borko6x nas v soboto, 2. aprila vabi na spominski pohod v čast Valentinu Staniču.
    ni komentarjev

torek, 22. marec 2016

Napoved srečanj: Urbani izziv in Urbani CITO


V nedeljo, 24. aprila te naši članici zelenko & ana, skupaj z Marelco, vabita na dve zanimivi srečanji:
    ni komentarjev

nedelja, 20. marec 2016

Gremo keškat! - klubski izlet na primorsko


V soboto, 12.3. se nas je par ekip pod mojo diktaturo (beri: organizacijo) odpravilo na Geosledčev klubski izlet.
    ni komentarjev

ponedeljek, 07. marec 2016

Napoved srečanja: Lov na skrite pirhe vol. 2


Lov na skrite pirhe / Easter Egg Hunt Vol. 2 - GC6CTHF


Bliža se velika noč in po letu premora bomo člani kluba Geosledec ponovno razveselili naše najmlajše.

    1 komentar

sreda, 02. marec 2016

Srečanje Roll the Ball vol.2: Leap Year Edition


29. februar. Dodaten dan, ki po gregorijanskem koledarju nastopi vsaka 4 leta in za katerega mnogi pravijo, da ga je potrebno izkoristiti kot dan sprostitve in zabave.
    ni komentarjev

Klubske novice

Dogodki in srečanja

ABC Geocachinga